Matej Hriberšek Book order (chronological)

Tretja knjiga Plinijevega Naravoslovja vključuje prevod knjig 9–11 in komentar k njim. V 9. knjigi pisec obravnava vodne živali (kiti, delfini, želve, različne vrste rib ipd.), v 10. knjigi pa ptice (noj, različne ujede, pav, detel, perutnina, različne ptice pevke in selivke, mitološke ptice, ptičja jajca, jajca drugih živali, nekatere posebnosti živalskega sveta ...). Enajsta knjiga je posebnost, saj združuje dve dela; v prvem, krajšem delu predstavi žuželke (med njimi največ prostora namenja čebelam), v drugem delu pa obsežneje primerjalno anatomijo živih bitij glede na posamezne organe in njihove funkcije, od človeka do žuželk. Plinij pogosto opisuje podvrste živalskih vrst, orisuje njihove posebnosti, predstavi njihov pomen za človeka in njihovo prisotnost v vsakdanjem življenju ljudi, verski pomen nekaterih živalskih vrst, mitološke vrste, posebne primere odnosa med ljudmi in živalmi ter druge zanimivosti. Opise vseskozi nadgrajuje s krajšimi in daljšimi vsebinskimi zastranitvami, v katerih predstavi še posebej zanimive tematike, npr. školjke, iz katerih so pridobivali škrlat. Ne pozabi tudi na moraliziranje in kritiko tedanje rimske družbe. Prevod dopolnjuje tudi obsežen znanstveni stvarni in filološki komentar, ki ponuja vse relevantne razlage, potrebne za razumevanje besedila, reference na druge antične pisce, na koncu pa je dodano tudi združeno stvarno in imensko kazalo.

Druga knjiga Plinijevega Naravoslovja je nadaljevanje z prevoda prvega dela (2013; zanj je prevajalec leta 2015 dobil Jermanovo nagrado). Prinaša prevod in komentar k 7. in 8. knjigi. Sedmo knjigo, ki obravnava antropologijo, bi pravilneje naslovili »nauk o človeku«. Plinij v njej obravnava človeka z najrazličnejših vidikov: posebnosti, biološke značilnosti, spočetje, rojstvo, razvoj, bolezni, delovanje in smrt, umske sposobnosti, posebej pa predstavi najpomembnejše dosežke in iznajdbe človeštva ter posameznike, ki so se s najbolj odlikovali. Osma knjiga je ena od treh najpomembnejših knjig celotnega Naravoslovja in uvodna knjiga v tretji vsebinski sklop dela: v zoologijo. V njej Plinij predstavi kopenske živali, njihove lastnosti, posebnosti in njihov pomen za človeško družbo; njegovi opisi so zaznamovali pogled na živalstvo za stoletja, močno pa so vplivali tudi na znanost in umetnost tako srednjega kot tudi novega veka. Tudi ta knjiga je dopolnjena z obsežnim komentarjem, ki prinaša potrebna pojasnila k prevodu in razlage ter znanstveni in strokovni aparat, ki je potreben za razumevanje besedila.

Spremna študija h knjigi Narovoslovje 1 Plinija Starejšega Mateja Hriberška vključuje podroben komentar, indeks, biografske opise Plinijevih virov in dva zemljevida. Naravoslovje (Historia Naturalis) je eno najobsežnejših del rimske antike ter strokovno in terminološko zahtevno. Strokovna literatura ga označuje za enciklopedijo antičnega sveta, saj Plinij povezuje široke eseje aplikativnih znanosti, ki opisujejo snovi, naravne procese in pojave, predvsem z vidika naravoslovnih znanosti. Vsebino je črpal iz 146 rimskih in 327 grških piscev. Prva knjiga integralnega prevoda vsebuje kazalo vseh 36 knjig ter poglavja o kozmologiji in geografiji. Plinij ostaja ključna referenca za poznavanje antične geografije, kozmologije in astronomije ter dopolnjuje druge antične avtorje na področju zoologije, botanike, farmacije, metalurgije in mineralogije. Njegovi opisi živali so vplivali na srednjeveško umetnost, delo pa vključuje tudi pregled antične umetnosti. Plinij je bil avtoriteta vse do 17. stoletja, ko so se začeli razvijati sodobni priročniki. V 19. stoletju je njegovo delo izgubilo pozornost, a so ga v 20. stoletju ponovno odkrili in raziskovali, pri čemer sodobna znanost prinaša nova spoznanja in drugačen pogled na njegovo delo.